Veleposlaništvo RS Praga /Kultura /Slovenske čebele na Češkem /

Slovenske čebele gostujejo tudi na Češkem

V letu 2020 se je ekipi slovenskega veleposlaništva v Pragi pridružilo nekaj deset tisoč pridnih pomočnic. Iz Slovenije je namreč pripotoval tradicionalni čebelnjak, ki nam ga je podarila Čebelarska zveza Slovenije, z njim pa družina kranjskih sivk oziroma kranjskih čebel.

Čebelnjak je izdelal Franci Kapš iz Rumanje vaši,  poslikava panjev, kar je slovenska čebelarska posebnost, pa je delo ljubiteljske slikarke iz Dolenjskih Toplic Rezke Arnuš. Pri vselitvi čebel sta sodelovala tudi predstavnika Češke čebelarske zveze. Tudi na področju čebelarstva smo Slovenci in Čehi namreč tesno povezani.

Junija 2020 smo na vrtu veleposlaništva gostili čebelarsko delavnico pod vodstvom predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča s sodelavci. Julija 2020 pa se je slovenski družini pridružila še češka čebelja družina kranjskih sivk.

Kranjska čebela oz. kranjska sivka
Kranjska sivka oz. kranjska čebela je avtohtona pasma čebele, ki je prvotno živela na skoraj celotnem slovenskem etničnem prostoru. Odlikuje se po pridnosti, krotkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varčnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Zelo je rojiva, to pa ji zagotavlja obstanek tudi v zdajšnjih vedno bolj ogroženih razmerah. Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, zaradi opraševanja pa je izrednega pomena zlasti za kmetijstvo, sadjarstvo in gojenju semen.

20. maj – svetovni dan čebel
Organizacija združenih narodov je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel je prišla iz Slovenije, izbran pa je bil datum rojstva velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja Antona Janše. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Med drugim je uvajal čebeljo pašo, redefiniral vlogo trotov, vse pa popisal v dveh knjigah, ki so še danes dobrodošel priročnik za marsikaterega čebelarja. Podrobneje ga lahko spoznate z obiskom njegovih rodnih krajev na območju Žirovnice, kjer si med drugim lahko ogledate Janšev čebelnjak na Breznici in sledite njegovi zapuščini z okušanjem lokalnega medu in izdelkov. Bogato tradicijo čebelarstva, med drugim  tudi edinstveno ljudsko umetnost - poslikavo panjskih končnic, pa odkrivajte v Čebelarskem muzeju v Radovljici, kjer je ob svetovnem dnevu čebel na ogled tudi razstava o Antonu Janši. 

Povezanost slovenskega in češkega čebelarstva
Slovensko in češko čebelarstvo je povezano tudi z mariborskim zdravnikom in čebelarjem češkega rodu Filipom Terčem, ki velja za očeta apiterapije oziroma začetnika moderne svetovne apiterapije. Svetovna čebelarska organizacija Apimondia je 30. marec, rojstni dan dr. Filipa Terča razglasila za Svetovni dan apiterapije. S tem je njegovo strokovno delo pri uporabi čebeljih pridelkov in čebeljega strupa pri zdravljenju dobilo svetovno priznanje. Filip Terč je namreč pri zdravljenju svojih bolnikov je ves čas iskal nove poti. Čebele in čebelji produkti, predvsem čebelji strup, so mu bili pri tem sredstvo, na osnovi katerega je iskal nove možnosti zdravljenja.

Sožitje človeka in čebele
Čebele in drugi opraševalci imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo. Cvetoči travniki in gozdovi so domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste čebele. Odlikujejo jo lastnosti, kot so krotkost, delavnost, skromnost in odličen smisel za orientacijo. Te lastnosti se zrcalijo tudi v ljudeh, ki za čebele skrbijo in z njimi živijo. Dobro poznavanje življenja in dela teh marljivih žuželk so Slovenci skozi zgodovino širili tudi po svetu. Danes lahko slovensko čebelarsko tradicijo in uporabnost čebeljih produktov spoznate na zelo doživete načine. Slovenija diha s čebelami, zato ni čudno, da se je prav tu rodila ideja o svetovnem dnevu čebel.

Ali ste vedeli?
Čebele so zveste spremljevalke življenja, zato jih je potrebno spoštovati in negovati. Od njih je močno odvisen naš obstoj. Veste zakaj? Tu je nekaj dejstev, ki vas bodo prepričala o tem.

• Vsaka tretja žlica hrane na svetu je odvisna od čebel in drugih opraševalcev.
• Čebele so odlične biološke pokazateljice čistosti okolja in so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
• Za kilogram medu morajo čebele obiskati 4 milijone cvetov in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta.
• Povprečna čebela zbere v svojem življenju 1/12 čajne žličke medu.
• Čebela ob enem poletu iz panja obišče 50 do 100 cvetov.
• Vsaka čebelja družina ima drugačen vonj zato se čebele na vhodih v panj prepoznavajo po vonju.
• Čebele v sezoni (od aprila do septembra) živijo največ 6 tednov preko zime pa lahko tudi do 5 mesecev.
• Čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin.
• Čebele so edini insekti, ki proizvajajo hrano, ki jo uživajo ljudje.
• Brez čebel ne bi bilo toliko različnih vrst sadja in zelenjave in tako raznovrstnih barv na travniku.
• Kranjska čebela (ali kranjska sivka) je avtohtona slovenska čebelja podvrsta in druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu.
• Čebelja družina je tako velika kot majhno mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel.
• Čebele zamahnejo s krili 11.400-krat na minuto kar jim daje značilen zvok pri letenju.
• Čebelja matica je edina, ki leže jajčeca. Dnevno izleže tudi do 2.000 jajčec.