Veleposlaništvo RS Praga /Kultura /Sodelovanje v kulturi /

Sodelovanje v kulturi

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi deluje tudi na področjih kulture, izobraževanja in znanosti. Skrbi za promocijo Slovenije na Češkem in podpira vzpostavljanje stikov med partnerskimi ustanovami na slovenski in češki strani.

Sodelovanje med Slovenijo in Češko je podprto s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti, podpisanim 12. maja 1994. V njem sta se državi zavezali, da bosta podpirali stike med univerzami, drugimi izobraževalnimi, znanstvenimi, raziskovalnimi in kulturnimi institucijami in organizacijami ter podpirali izmenjavo univerzitetnih učiteljev, študentov, znanstvenikov, strokovnjakov in umetnikov. Med posebnimi poudarki sodelovanja najdemo tudi slovenski in češki jezik, kulturne prireditve, šport, sodelovanje med mladimi, kulturno dediščino in arhivistiko.

KNJIŽEVNOST

Češčina se uvršča med jezike z največ prevodi slovenskih knjig, hkrati pa je tudi češka književnost tradicionalno močno zastopana v slovenskem jeziku, od knjig za otroke in mladino, preko klasikov do sodobnih avtorjev. Slovenski literati so redni gostje čeških knjižnih festivalov in obratno.

Med prevodi slovenskih del najdemo skoraj 300 naslovov, od klasikov iz 2. polovice prejšnjega stoletja, do sodobnih avtorjev, med njimi Drago Jančar, Aleš Debeljak, Aleš Šteger, Andrej Blatnik, Žarko Petan, Josip Osti, Slavko Pregl, Evald Flisar, Boris Pahor, Maja Haderlap, Marko Švabič, Goran Vojnović, Brane Mozetič, Klemen Pisk, Milan Dekleva, Damijan Šinigoj, Marijan Kramberger, Dušan Čater, Primož Čučnik, Andrej Rozman Roza in Stanka Hrastelj.

Slovenski avtorji se udeležujejo in nastopajo tudi na največjem knjižnem sejmu na Češkem Svět Knihy.

UČENJE JEZIKOV

V okviru Karlove univerze v Pragi, Masarykove univerze v Brnu in Univerze Pardubice v Pardubicah aktivno delujejo lektorati slovenskega jezika. Od leta 2004 redni študij bohemistike in učenje češkega jezika izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je sklenila sporazum o sodelovanju in vzajemni podpori s Karlovo univerzo v Pragi, Univerza v Mariboru pa z Univerzo v Brnu.

V Pragi poteka tudi dopolnilni pouk slovenščine, ki ga financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v sodelovanju z Zavod RS za šolstvo, ki nudi strokovno podporo. Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenščine, spoznavanje zgodovine Slovencev in slovenstva nasploh, slovenskega kulturnega izročila, geografskih lastnosti in drugih značilnosti Slovenije. Prostore za izvedbo dopolnilnega pouka tudi slovenskim otrokom prijazno zagotavlja češka državna Jezikovna šola.

ARHITEKTURA

V 20. stoletju so v Ljubljani delovali arhitekti Hrasky, Hruby, Hudetz in Škabrout, vpliv praške arhitekture pa je močno podpiral ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je sicer dolga leta deloval v Pragi, tako kot poslanik Kraljevine SHS, kot tudi kot predstavnik češke banke Slavija. Češki arhitekti so tako gradili številna gledališča v Ljubljani, pa tudi Narodni dom – stavbo današnje Narodne galerije. Med slovenskimi arhitekti, ki so svoje znanje izpopolnjevali v Pragi, najdemo Vladimirja Šubica (Nebotičnik) ter akademika Milana Miheliča.

DEDIŠČINA JOŽETA PLEČNIKA

Najmočnejši vezni člen, ki povezuje Slovenijo in Češko na področju arhitekture, je zagotovo slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je močno zaznamoval češko-slovenske odnose, saj je neizbrisno oblikoval simbol češke državnosti – Praški grad ter Češki dal tudi najpomembnejši sakralni spomenik 20. stoletja, cerkev Srca Jezusovega v praški četrti Vinohradi.

Jože Plečnik, na Češkem bolje poznan kot "Josip", je v Pragi kot profesor poučeval arhitekturo med letoma 1911 in 1920. Odlikovali so ga originalnost in inoviranje ter uporaba zgodovinskih in lokalnih detajlov.

Leta 2017 smo ob 145. obletnici rojstva, 60. obletnici smrti ter 85. obletnici izgradnje cerkve Srca Jezusovega drugič zapored obeleževali "Plečnikovo leto" s številnimi dogodki in razstavami na Češkem in v Sloveniji. Prvič je Republika Slovenija Plečnikovo leto razglasila leta 2007.

FILMSKA UMETNOST

Slovenski filmski center že več let sodeluje s Češko pri organizaciji sejemske predstavitve na Evropskem filmskem marketu v Berlinu v okviru skupnega promocijskega prostora, poimenovanega "Central European Cinema". Slovenski filmi so pogosto na ogled češki in mednarodni javnosti, med najodmevnejšemi velja izpostaviti mednarodni filmski festival v mestu Karlovy Vary.

Na področju filmske umetnosti ne moremo spregledati avtorja nekaterih najboljših slovenskih in čeških filmov, režiserja Františka Čápa, ki je v Sloveniji posnel klasike, kot so Vesna (1953), Ne čakaj na maj (1957) in Naš avto (1962).

V zadnjem času se s svojim delom kot nov mladi povezovalec dveh kultur in že nekaj let eno najvidnejših imen češke kinematografije uveljavlja na Češkem delujoči slovenski režiser Olmo Omerzu. V preteklih letih je prejel več prestižnih čeških in mednarodnih filmskih nagrad in nominacij. Na podelitvi Čeških levov je njegov film "Všechno bude"/"Winter flies"/"Zimske muhe" leta 2019 prejel češkega leva kar v šestih kategorijah, med drugim za režijo in scenarij ter tako postal najboljši češki film leta 2018.

UPRIZORITVENE UMETNOSTI

Na področju uprizoritvenih umetnosti potekajo izmenjave, gostovanja in sodelovanja ansamblov in umetnikov na različnih festivalih, prireditvah in ostalih pomembnih dogodkih v obeh državah. Še posebej izstopa lutkovna umetnost, tradicija češkega lutkarstva je namreč dolga in bogata. Številni slovenski, sedaj najvidnejši lutkovni ustvarjalci so se šolali na priznani češki Akademiji lepih umetnosti ter DAMU – češki dramski fakulteti. Slovenija sodeluje tudi na eni najuglednejših mednarodnih prireditev s področja performativnih umetnosti, Praškem kvadrienalu.

VÁCLAV HAVEL IN SLOVENIJA

V letu 2021 bo minevalo 10 let od smrti nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla. Prva Havlova drama je bila v Sloveniji uprizorjena leta 1969 (drama Obvestilo, uprizorjeno v Drami SNG Ljubljana, režiser Dušan Jovanović). Nato je – iz političnih razlogov – Havel v sedemdesetih letih izginil celo s slovenskih odrov, a se nanje vrnil spet v osemdesetih letih. Tudi takrat so uprizoritve Havlovih del aludirale na razmere v tedanji Sloveniji oz. Jugoslaviji.

VIZUALNE UMETNOSTI

Likovna umetnost je predmet živahnega sodelovanja med Češko in Slovenijo, tu gre izpostaviti številne gostujoče razstave likovnih del, pomembno pa je tudi področje fotografije. Številni uspešni slovenski fotografi so znanje izpopolnjevali na praški Akademiji lepih umetnosti ter FAMU – češki filmski fakulteti.

GLASBENA UMETNOST

Izmenjave umetniških vsebin na področju glasbene in baletne umetnosti so zelo pogoste. Na Češkem gostujejo slovenski ustvarjalci popularne in urbane glasbe, češke glasbene zasedbe pa gostujejo v Sloveniji.

KULTURNA DEDIŠČINA

Skupna zgodovina, ki povezuje oba naroda, je tkala tudi številne skupne zgodbe dediščine. Tolminski muzej, Kobariški muzej in Fundacija Poti miru v Posočju aktivno sodelujejo s češkimi muzeji in civilnimi združenji. Posočje pa še danes prestavlja kraj, kjer so se pletle in razpletale številne usode slovenskih in čeških vojakov. Njim v spomin najdemo številne spomenike, med njimi vojaško pokopališče na Modrejcih, spomenik češkim vojakom padlim v I. svetovni vojni v Vodicah pri Sv. Gori, spomenik na Lazu na pobočju Mrzlega vrha ter izpis imen padlih čeških vojakov v spominski cerkvi v Javorci. V mestu Olomouc na Češkem najdemo kapelo mavzoleja južnoslovanskih vojakov iz prve svetovne vojne, v kateri počiva 1187 južnoslovanskih vojakov, tudi slovenskih.

KARL IV., CESAR SLOVENSKIH DEŽEL, IN BARBARA CELJSKA, ČEŠKA KRALJICA

Karl IV. je bil tudi cesar slovenskih dežel, saj je poselitveno ozemlje Slovencev skoraj brez izjem vso zgodovino bilo del Svetega rimskega cesarstva. Barbara Celjska, njegova snaha (druga žena Karlovega sina Sigismunda) pa je bila okronana za češko kraljico. Zadnja leta svojega življenja je preživela na gradu Mělník, 30 km severno od Prage, pokopana pa je v katedrali Sv. Vida na Praškem gradu.

Na stenah katedrale Sv. Vida so še danes vidni grbi slovenskih zgodovinskih dežel (Kranjske, Koroške, Štajerske), ki so sestavljale Karlovo cesarstvo.

KNJIŽNJIČARSTVO IN ARHIVISTIKA

Tradicionalna sodelovanja potekajo med Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (NUK) in češkimi institucijami, denimo nacionalno knjižnico Narodni knihovna, tako na področju zamenjave gradiv, medknjižnični izposoji ter mednarodnih projektih.

Poteka tudi dobro sodelovanje med Arhivom Republike Slovenije in češko Arhivsko upravo na področju izmenjave izkušenj, usposabljanja strokovnega osebja, izmenjave publikacij in skupnih projektov.

Omeniti velja tudi sodelovanje na restavratorskem področju, ki se v zadnjih letih krepi. Centra za restavracijo in konzervacijo v Arhivu Republike Slovenije in v Nacionalnem arhivu v Pragi plodno sodelujeta tako pri usposabljanjih strokovnjakov za konservatorstvo in restavratorstvo, strokovnih obiskih ter strokovnih konferencah.

ODMEVNEJŠI DOGODKI V ZADNJEM ČASU

• IMPRESIONIZEM OD ZORE DO MRAKA: SLOVENSKA UMETNOST 1870 – 1930, Praga 2019
Zaradi tesnih povezav med Ljubljano in Prago na umetnostnem področju in po velikem uspehu razstave del slovenskih impresionistov v Parizu leta 2013, je slovenska Narodna galerija v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS in slovenskim veleposlaništvom v Pragi organizirala gostovanje izjemno dragocenega dela nacionalne zbirke na Praškem gradu. Gre za najobsežnejše gostovanje nacionalne dediščine v tujini nasploh (razstavljenih je bilo 475 umetnin). Preberi več.

• SLOVENSKI, ČEŠKI IN NEMŠKI EKSPRESIONISTI (1905 – 1925), Kutna hora 2019
V razstavi, ki predstavlja prvo umestitev slovenskega ekspresionizma v srednjeevropski prostor, se je predstavil tok umetnosti, ki nastopi proti konvencijam, se osredotoči na duhovnost, čustva in etično zahtevo po "novem človeku". Razstava je bila plod sodelovanja Češke galerije moderne in sodobne umetnosti ter Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer je bila na ogled leta 2018. Preberi več.